1 - ZELIŠČNI VRT IN GOZDNA UČNA POT

Zeliščni vrt

Človek iz davnine pozna zdravilen učinek rastlin, zdravilci pa so vedenje in znanje ohranjali in prenašali iz roda v rod. Gojenje zelišč se je pojavilo pri Egipčanih, Grkih in Babiloncih. Rimljani pa so imeli vrt kot sestavni del bivališča in na njem posajena zelišča. Ljudsko zdravilstvo na Slovenskem temelji na uporabi nabranih zelišč, naši predniki so namreč le redko gojili zelišča. 

Kaj so zelišča? 

Zelišča so uporabne rastline, ki jih zaradi njihovih lastnosti in učinkovin enačimo z zdravilnimi rastlinami. Zelišča našemu telesu dajejo minerale, vitamine in učinkovine, ki vplivajo na delovanje posameznih organov in krepitev imunskega sistema ter vzpodbujajo naravno odpornost našega organizma.

V zeliščem vrtu ob šoli J. Hudalesa Jurovski Dol, ki je namenjen učenju, gojenju in uporabi zelišč, lahko najdemo kar nekaj zdravilnih in uporabnih zelišč:

  • Bazilika
  • Drobnjak
  • Naravni hren
  • Navadni komarček
  • Koriander
  • Navadni lovor
  • Prava krebuljica
  • Luštrek
  • Majaron
  • Vrtna materina dušica ali vrtni timijan
  • Poprova meta
  • Pehtran
  • Peteršilj
  • Navadni rožmarin
  • Vrtni šetraj
  • Žajbelj

Številne rastline imajo grenak okus, ker vsebujejo grenčine (pelin). Te dobro vplivajo na želodčne prebavne sokove, izločanje žolča, spodbujajo tek in krepčilno vplivajo med okrevanjem po bolezni. Maščobna olja se nahajajo v semenih in plodovih. Njihov pomen je v tem, da preprečujejo draženje in prehitre izsušitve površin pri kožnih obolenjih. Poleg naštetih učinkovin so še številne druge, kot so na primer flavonoidi (arnika), čreslovine (žajbelj, poprova meta), srčni glikozidi (navadna plahtica), rastlinske sluzi (slezenovec).

Gozdna učna pot

Gozd je izrednega pomena za življenje, ker je tovarna kisika, varuje prst pred izpiranjem, blaži ekstremne vremenske pojave, ščiti vire pitne vode. Gozd ima tudi rekreacijsko, poučno, raziskovalno in estetsko vlogo. Gospodarska vloga gozda je pridobivanje lesa, nabiranje kostanja, gob, drevesne smole, gozdnih borovnic, malin, prehranjevanje divjadi in podobno.

Ozemlje Slovenije pokriva približno 56 % gozdov, s tem smo v vrhu med evropskimi državami (večji delež Finska, Švedska). Naši gozdovi so rastišče okrog 71 drevesnih vrst, od tega prevladujejo listavci (61 vrst). Razlikujemo iglaste, listnate in mešane gozdove.

Gozdove v Sloveniji ogrožajo naravne ujme, požari in rastlinojede živali, ki so ponekod preštevilne, ter človek z izsekavanjem in onesnaževanjem.

V gozd ljudje radi zahajamo, vendar je naša naloga, da gozdu ne škodimo, saj s tem izgubimo prijeten kotiček za učenje in sprostitev.

V gozdu upoštevajmo nekaj osnovnih pravil obnašanja:

  • V njem nikoli ne prižigamo ognja, saj se lahko suho listje hitro vname in požar je neizbežen.
  • Za seboj ne puščamo odpadkov, vse smeti odnesimo s seboj in odložimo v smetnjak.
  • Ne uničujemo lubja, ne lomimo vej, ne hodimo po mladih drevesih.
  • Gozd je življenjski prostor številnim živalim, zato jih ne plašimo in vznemirjamo.
  • Vse gobe niso užitne, kar pa ne pomeni, da jih moramo pohoditi. Za nas so morda strupene, vendar živijo v sožitju z drevesi in jim pomagajo do hranilnih snovi, lahko so tudi hrana za kakšno žival.
  • V gozdu predvsem opazujemo, saj nas lahko marsičesa nauči.

Gozdna učna pot v Jurovskem Dolu se prične ob sami šoli, kjer so zasajena drevesa in se nadaljuje v bližnjem gozdu. Opisane so najbolj značilne vrste, vendar še rastejo v gozdu tudi druga drevesa, kot so: pravi kostanj, bor, divja češnja, črna jelša, javor ...

Besedilo je izvzeto in knjižice Vodnik po Jurovski poti dostopno na http://www.os-jd.si/material/vodnik_po_jurovski_poti_web.pdf.