4 - ŽIVALSTVO OB JUROVSKI POTI

Živalstvo ob Jurovski poti

Gozd velja za enega najbogatejših življenjskih prostorov za ptice in sesalce. Tako kot ptice, ki so razporejene po gozdnih plasteh glede na to, kje gnezdijo in kje iščejo hrano, so tudi sesalci razporejeni po različnih višinskih plasteh v gozdu. Tako je tekmovanje za hrano in bivališče manjše.

Ptičja pestrost je velika. Vsem ljudem spomladi pritegne pogled bela štorklja.

Bela štorklja (Ciconia ciconia) je zelo povezana s človekom, saj za gnezdišča, ki jih naredi iz vej, izbira dimnike, slemena streh ali drogove. Prepoznamo jo po umazano belem perju in letalnih peresih, ki so črna. Dolge noge in kljun so rdeče barve. Je selivka, ki prezimuje v Afriki vse do Sahare. Njena hrana so dvoživke, mali sesalci (rovke, krti), plazilci (kače in kuščarice), žuželke (predvsem kobilice), ribe, deževniki.

Število belih štorkelj nezadržno upada. Glavni vzrok moramo iskati v vplivih človeka, med najpomembnejše spadajo izguba življenjskega prostora (uničevanje močvirskih travnikov), pomanjkanje hrane in uporaba insekticidov.

Med pticami zasledimo sivo čapljo, ki ima skrčen vrat, ko leti. Vrane, srake, kavke, grlice, vedno redkejše kmečke lastovke, šoje, lesne sove in čuke, zelene žolne in detle, škorce, kose, taščice, kukavice, vrabce in sinice - vse te predstavnike ptic najdemo na naši poti. Med ujedami bomo zasledili skobce, kragulje in visoko v zraku kanje. Srečamo tudi fazane, ki jih lovci redno naseljujejo in prav tako redno tudi streljajo.

Gozd, grmičevje in travniki so dom srnjadi. Ker je območje mirno, se tukaj redno zadržuje skupina srnjadi. Zaradi mokrotnih travnikov in s tem pozne košnje lahko tukaj nemoteno vzgajajo mladiče. 

Poljski zajci so zaradi uporabe škropiv in umetnih gnojil že zelo redki, vendar jih še zasledimo v prostoru, ki ga opisujemo. Za širitev populacije bi prav gotovo bilo dobrodošlo varovano območje, v

katerem bi bil tudi odstrel divjadi prepovedan.

Beloprsi jež ima dlake na hrbtu spremenjene v bodice, ki ga varujejo pred plenilci, udarci in padci. Je plenilec žuželk, polžev, miši, ptičjih mladičev, žab, kač ...

Navadna ali rdeča lisica živi v gozdnih predelih, zadržuje pa se tudi v bližini človeških naselij. Je zelo spretna in hitra. Okrog hodi ponoči in lovi plen, išče odpadke in mrhovino. Nemalokrat se spravi tudi nad kokošnjak in upleni kakšno kokoško.

Pri nas so navadne veverice po hrbtu rdečkastorjave ali rjave, zelo redko rdečkaste, po trebuhu pa so vselej bele. Košat rep služi za ravnotežje in ponoči kot pokrivalo. Hrani se pretežno z rastlinsko hrano - sadje, semena. Lovi tudi mlade ptiče.

Kuna belica se dobro počuti na obrobju gozda in v bližini naselja, zato se ne smemo čuditi, da pride na naša podstrešja, kjer išče kaj za pod zob.

Če bomo šli po Jurovski poti v večernem mraku, bo nad nami preletaval v lovu za nočnimi metulji - mali podkovnjak, ki spada med netopirje. Pri lovljenju si pomaga s poslušanjem odbitega zvoka ultrazvočnih signalov, ki jih oddaja skozi nosnice.

Ob Globovnici in v njej je velika pestrost živalskih vrst. Med žuželkami bomo zasledili kačje pastirje, enodnevnice, vodne osličke, vodne pršice, komarje, stenice in njihove ličinke ter nimfe. Med mehkužci živijo v vodi polži (veliki in mali mlakar) in školjke (potočni škržek, brezzobka). Tudi pijavke zasledimo v vodi (konjska, medicinska). Med raki najdemo potočnega raka, kar je dokaz čistosti vode. Dvoživke odlagajo v vodo jajčeca (mrest) in iz njih se razvijejo paglavci. Med dvoživkami je pogosta zelena rega, navadna krastača, pupek ...Tudi ribe naseljujejo Globovnico, kot na primer: koreselj, nežica, pezdirek, ostriž, rdečeoka. Med plazilci bomo zasledili breznogega kuščarja slepca in kačo belouško. Med vodnimi sesalci, ki kopljejo rove v bregove in tam vzgajajo mladiče, bomo zasledili vodne rovke in pižmovke.