V 17. stoletju je kuga kar osemdesetkrat razsajala v Evropi in 17. stoletje je doba velikih kužnih epidemij, ki so zajele vse slovenske dežele v več valih, še posebej Slovenske gorice. V naše kraje je prišla preko trgovskih poti iz Ptuja.
O tem pričajo tudi številne raziskave za Štajersko. Najhuje je bilo na Štajerskem prav v letih od 1679 do 1683. V tem obdobju je bilo za kugo značilno ime črna smrt.  Ime je dobila po črnih lisah, ki so nastajale na telesih obolelih zaradi notranjih krvavitev. 

Kužno znamenje so postavili, ker je bilo to grobišče umrlih za kugo in so bila opomin ter spomin na to strašno bolezen. Kužno znamenje naj bi nastalo na mestu, kjer so pokopavali umrle za črno kugo; to pa naj bi bilo ločeno od pokopališča pri cerkvi.

Znamenje v Jurovskem Dolu je stebrnega tipa, oblika je značilna za kužna znamenja v 17. stoletju, značilna tudi za Slovenske gorice. Na njem je kamniti križ. Na stebru je vklesana letnica 1676.

Jeseni leta 1676 je bilo omenjeno, da se je pojavila kuga v Slovenskih goricah. V zapisih je bil omenjen sosednji kraj Jakobski Dol, kjer je umrlo enajst okuženih ljudi. Tako se predvideva, da je tudi naš kraj obšla kuga. Tod blizu je bila kužna straža, ki je prepovedala okuženim ljudem popotovanje, še posebej študentom, trgovcem, romarjem in beračem.

Objekt uvrščamo med poznobaročna slopna znamenja, saj je njegova oblika enaka štiristranemu zidanemu stolpu. Znamenje sestavljajo kvadratast podstavek s posnetim gornjim robom, uvit ostrorobi steber in na tri strani odprta kapelica z usločeno štiristrano piramidasto strešico. Tudi panoramski pogled z mesta, kjer stoji znamenje, je čudovit. Tako položaj znamenju omogoča dvojno estetsko vlogo, in sicer kot spomenik in kot izhodiščno - panoramsko točko. 

Besedilo je izvzeto in knjižice Vodnik po Jurovski poti dostopno na http://www.os-jd.si/material/vodnik_po_jurovski_poti_web.pdf.